V 102. letu starosti je v torek, 29. aprila 2008 ob približno 9ih zjutraj na svojem domu v Švici umrl Dr. Albert Hofmann.
Dr. Albert Hofmann (11.01.1906 - 29.04.2008)
vir slike: http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Albert_Hofmann.jpg
Najbolj znan je po odkritju in utemeljitvi psihadelične substance LSD. Dr. Hofmann je LSD-25 (dietilamid lizergove kisline) prvič sintetiziral leta 1938 kot znanstvenik, zaposlen v švicarskem podjetju Sandoz, leta 1943, 5 let kasneje pa je po (srečnem) naključju dogodkov prišel v stik s to substanco (preko prstov) in jo nezavedno tudi zaužil - and the rest is history. Po tem prvem zgodovinskem stiku z LSD-jem se je gospod Hofmann s kolesom odpeljal domov (od tod tudi ime “Kolesarčki” - še do danes so eni boljših tripov). Tri dni kasneje pa je namenoma ponovil zaužitje te substance in ponovno se je odpeljal s kolesom domov - to je bilo dne 19.04.1943, in ta dan še danes poznamo kot “Bicycle Day” (po poročilih je zaužil 250 mikrogramov LSDja !!).
After some time, with my eyes closed, I began to enjoy this wonderful play of colors and forms, which it really was a pleasure to observe. Then I went to sleep and the next day I was fine. I felt quite fresh, like a newborn…
Manj znano pa je, da je med drugim g. Hofmann odkril tudi psilocobin (op.: psilocibin se v naravi nahaja v “norih gobah”, Hofmann pa je ga sintetiziral tudi sam), salvinorin (Salvia Divinorum), ukvarjal pa se je še s preostalimi psihoaktivnimi in psihadeličnimi rastlinami in sustancami v njih. Neka zgodba pravi, da je, ko je izvedel da nekje v Mehiki raste goba, ki ima podobne učinke kot njegov LSD-25, na hitro spakiral in z ženo odšel v Mehiko na “obširna testiranja”. Ta testiranja v Hofmannovih časih so izgledala precej drugače kot današnje eksperimentiranje na ulici - to so bili resni nadzorovani psihološki poskusi v prostorih namenjenim le-tem poskusom. Priporočam vam ogled filma “Hofmann’s Potion”, ki govori o začetkih LSD-ja, začetnih testiranjih, vplivih na človeka in predvsem, da vidite kakšen človek je bil Albert Hofmann. Tako skuliranega človeka ne vidiš vsak dan. Kapo dol, stari!
Še ena zgodba - v Hofmannovi druščini je bil poleg Timothy Learyja tudi g. Humphry Osmond (umrl star 86 let), ki je po pričevanjih dal Aldous Huxleyu tisto dozo meskalina, ki je bila podlaga za knjigo “The Doors of Perception”.
Dr. Albert Hofmann je bil po mojem mnenju eden največjih genijev našega časa. Za vsakega človeka bi lahko njegovo delo, njegov odnos do psihoaktivnih sredstev in pogleda na njih, odnosa do življenja samega in človeka kot takega predstavljalo ideal človeškega življenja - njegov pečat na Zemlji je veliko večji kot si na prvi pogled mislite. Bil je čudovit človek in velik znanstvenik. Kar se pa tiče samega LSD-ja in principa, ki ga predstavlja, je pa verjetno eden izmed večjih in najbolj pomembnih izumov našega časa, samo videti ga je treba znati.
It was an April day and I went out into the garden and it had been raining during the night. I had the feeling that I saw the earth and the beauty of nature as it had been when it was created, at the first day of creation. It was a beautiful experience! I was reborn, seeing nature in quite a new light…
Through my LSD experience and my new picture of reality, I became aware of the wonder of creation, the magnificence of nature and of the animal and plant kingdom. I became very sensitive to what will happen to all this and all of us.
V Spomin - Dr. Albert Hofmann (11.01.1906 - 29.04.2008)
Selitev je uspela. S 1. aprilom sva s Tanjo prevzela ključe novega bivališča na Trati. Po parih dneh prenašanja robe sem ter tja in gor in dol po stopnicah nas je v soboto 5.4. čakala še poroka Tanjine sestre. Poroka na gradu, “žurka” pa na Sv.Andreju. (z narodno-(ne)zabavno glasbo oz. pravo malo slovensko veselico, kar je bil tudi vzrok mojega tičanja nekje zunaj, zamude na večerjo, pitja piva za pivom in vdihavanja neke opojne smole vse do predčasnega odhoda s taksijem).
No, pa recimo da je poroka uspela. Samo, da se zabavajo, jaz sem bil itak samo balast, partner nevestinega sorodnika. Sem se pa na poroki dokončno odločil, da se po skoraj petih letih ne-striženja ostrižem na kratko. Velik dogodek v mojem življenju, zares velik dogodek. To sem naredil prej že dvakrat - najprej iz klasičnih dolgih las na kratke (rave scena), potem iz relativno dolgih dread-ov na čisto kratke (svinjarija po poletnem terenskem delu :D), potem pa še enkrat puščanje dolgih las,… No, in ta zadnji komplet je zdaj šel. V koš. Za smeti. Ni več. Čustveno, ful čustveno, na trenutke mi je bilo celo malo hudo za čupo, ampak je kul. Mal spremembe more bit.
Trenutno ni še interneta v stanovanju, ker je nekaj narobe z inštalacijo - dovodni UTP kabel je nekako štukan skupaj s telefonskim, kar naprej vodi na 30 let staro okroglo telefonsko vtičnico (na katero je potem direktno zvezan telefonski kabel, ki pelje do modema) - zbrka v glavnem. Treba je prevezat tako, da bo v redu. Sam na pol ne upam, na pol nočem znat - zadeva je v delu, v glavnem.
In, ker ni interneta se je treba obrnit na druge načine zabavanja v samotnih uricah - (spet) sem si naložil Richard Burns Rally (pomoje že petič v 5 letih), postavil nekaj solidnih časov (zaenkrat na tipkovnici). Špil me fascinira vedno znova. To ni tista klasična arkadna dirkačina v smislu Colin McRae rejlijev, ampak simulacija dirkanja med drevesi. Na začetku si itak več ob cesti kot na njej, ko pa zadevo pogruntaš pa postane pravi užitek. . . 200km/h na ozkem, razmočenem in blatnem japonskem makadamu med drevesi na obeh straneh. . . ma ja, probajte v glavnem. . . (Med drugim sem probal tudi špil Sins of a Solar Empire - vesoljska strateška zadeva - hudo hudo dobr, za tiste ki cenijo ta žanr iger. . . Upam, da bo kmalu kaj več časa za resno zaplavanje po vesolju te igre. Po večkratnem preigravanju igre Nexus: The Jupiter Incident sem kar nekaj časa iskal soliden špil z vesoljsko tematiko, in SOASE je zares soliden špil).
Poleg vsega zgoraj napisanega, (2.) dejstva, da nimam še dnarja (plača se čaka) za registracijo avta (ki je potekla 10.4.), pralni stroj in ostala podobna nujna zla, (3.) da se je počasi treba spravit naredit novo Lilavila.com stran z integriranim blogom in novim designom (v planu je Textpattern), (->) ni pa drugače nič novega. Aha, v palec leve roke me je ugriznu Tanjin maček Jeti, ko sem ga hotel spakirat v mačjo kišto za transport. . . Divji maček (mački sploh niso domače živali, to so čiste zveri, samo da so mal manjši - ne maram jih v glavnem - ne samo Jetija - nobenih mačkov).
lp, Dejan
Selitev . . .
19.03.2008
Ja, končno je padla odločitev o selitvi, ki se jo prelaga že dve leti. . . !
Ko sva se s Tanjo (lilavila.com) vselila v Podlubniku, sva rekla, da bova itak takoj šla naprej, “na svoje”… Tako sva imela stvari v škatlah na tleh še par mesecev - gradbišče, v glavnem. Z meseci se je stvar malo znormalizirala, prišla je pisalna miza in ostale “potrebne ” stvari…
Vseeno pa ni bilo to pravo bivališče za naju - zraven sta kot sostanovalca živela še Tanjina sestra in njen t.i. tip, tako da smo vsak imeli svojo sobo, skupno kuhinjo in praktično neuporabljano dnevno sobo. . . Sicer nič kritičnega, ampak vedno se zaletavaš v nekoga, punksi ne marajo trance muzke, … - nekaj vedno moti.
Tako, da sva se odločila se odselit. Na hitro. Pregledala sva oglase in našla eno stanovanje na drugem koncu Škofje Loke, par dni za tem sva ga šla pogledat, včeraj je bila položena varščina, 1.4. pa je datum selitve (ne, to ni prvoaprilska šala). Žurka. To mi deli. Greva na svoje, brez kakršnihkoli intruderjev, nenapovedanih obiskov raznih mater in “prijateljevih prijateljev”…
Novim dogodivščinam naproti :)
Ena kratka zenovska [Zen stuff]
13.02.2008
Nekoč so nekega zenovskega mojstra vprašali kaj bi želel, da postane njegov otrok, če bi ga seveda kdaj imel… Odgovoril jim je, da bi za svojega otroka želel, da bi bil neznansko srečen.
Tao vožnje avtomobila
18.01.2008
Because he does not act for his own ends,
nor cause unnecessary conflict,
he is held to be correct
in his actions towards his fellow man.
- 8. The Way Of The Water
V stilu velikih in na podlagi večne vožnje po slovenskih cestah sem pripravil parabolo oz. analogijo Taa in vožnje avtomobila.
-~~- Tao Vožnje Avtomobila -~~-
Vožnja avtomobila je zame zabavna stvar - pojem hitrega premikanja po Zemlji me nadvse privlači, poslušanje glasne glasbe po lastnem okusu, odprta okna, komolec skozi okno, smejanje drugim voznikom, cigaret v roki, biti nekje na Poti…
Ker pa letno naredim približno 35.000-40.000 kilometrov vidim tudi kakšno drugo stvar, kot samo “lepo se je voziti”,…
The external world is fragile,
and he who meddles with its natural way,
risks causing damage to himself.
- 29. Taking No Action
Smisel vožnje zame je priti varno iz točke A do točke B. Vse ostalo je nepomembno. Užitek je posledica načina vožnje, spremljanja okolice, polnosti izkušnje. Na cesti obstaja nekakšen red, red izven prometnih znakov in predpisov, semaforjev in policije. Red, ki ga opaziš skozi izkušnje in opazovanje obnašanja ceste same, voznikov in časa v dnevu/tednu/letu. Nenapisana pravila, če hočete.
By acting in unity, each may achieve
that which it requires.
- 61. Humilty
Vožnja je kolektivni šport. Vožnja ni to, da se vsedeš v avto in se odpelješ do tiste točke B - je sodelovanje z ostalimi udeleženci v prometu, je opazovanje in predvidevanje premikov in bedarij voznic oz. voznikov. V tej noriji in tekmovalnosti je treba včasih res biti previden. Z malimi prispevanji miru na cesti lahko olajšamo vsakdan na cesti sebi in pa drugim. To ne pomeni uklanjanje volji drugega voznika ali pretirani altruizem, to lahko pomeni tudi pospešit iz križišča, uporaba svetlobnih signalov na očitnih mestih, ipd…
When leading by the way of the Tao,
abominate the use of force,
for it causes resistance, and loss of strength,
showing the Tao has not been followed well.
- 30. A Caveat Against Violence
Če človeku dihate za ovratnik, vozite meter ali dva za njim, ga verjetno s tem precej nervirate in s tem sebi pripravljate nevaren teren. Vožnja s silo je nerazsodna vožnja. Vožnja sama je sporočilo o stanju voznika, ne pa voznikovo obnašanje na cesti.
Ne bojim se niti ceste niti avta, še manj pa sebe - bojim pa se včasih drugih voznikov, predvsem, ker ne zaupam v njihove sposobnosti ocenjevanja situacije in tehničnega obvladovanja avtomobila. Grozna je ta ego-centričnost v avtomobilu, ta očitna nesposobnost ohranjanja živec za volanom, nesposobnost ohranjanja koncentracije, zavedanja situacije, izzivalno rivalstvo in podivjanost. Lao-Tzu je temu področju namenil tale del Tao Te Chinga:
The ordinary man seeks to make himself
the centre of his universe;
the universe of the sage is at his centre.
- 13. Unmoved and Unmoving
Vožnja je kot pot vode - tekoča, nenasilna, dinamična, ovire premaguje zlahka, brez napora, brez opozorila, samo po sebi umevno… Vožnja je sledenje svoji Poti, je kot meditacija, je način izražanja kot glasba.
It is natural for things to change,
sometimes being ahead, sometimes behind.
- 29. Taking No Action
Prehitevanje za vsako ceno in v vsakih okoliščinah je čista neumnost, s tem ne pridobimo praktično nič, mogoče avto, dva ali tri prednosti, potem pa smo spet skupaj na semaforju. Lažje je voziti v svojem lastnem ritmu kot pa se vedno prilagajati nekomu drugemu, nesmiselno prehitevanje pa je vožnja s silo.
If problems are accepted,
and dealt with before they arise,
they might even be prevented before confusion begins,
In this way peace may be maintained.
- 64. Staying With The Mystery
V primeru, da me nekdo “posiljuje” z avtom od zadaj, predvidevam, da mu je vseeno za lastno zdravje in opremo, ki jo upravlja, zato se mu rade volje umaknem, mu dam vedeti, da naj gre naprej oz. mu z lastno vožnjo omogočim, da izvede svoj “manever”. S takim načinom bo domov prišel utrujen in poln samega sebe. Deluje v stanjih, ki jim sam ni dorasel. Prehiteva samega sebe.
He who travels at a speed beyond his means,
cannot maintain his pace.
- 24. Excess
Taoistični princip vožnje je popoln, je najmočnejši možen način izraza tehnične dovršenosti, poznavanja ceste in razmer, razumevanja in obvladovanja situacij. Tao ne uči popuščanja, Tao uči gibanja s tokom. Tao ne divja po cesti, niti ne zavlačuje. Tao vozi nad cesto, zavedajoč se vsega kar se dogaja okoli njega in v njem. Tao dopušča drugim, da so to, kar so, da divjajo po želji ali vozijo počasi. Tao je učitelj na cesti ampak ne uči vožnje:
The teacher guides his students best,
by allowing them to lead.
- 66. Leading From Behind
When the way of the Tao is forgotten,
kindness and ethics need to be taught;
men learn to pretend to be wise and good.
- 18. The Decay Of Ethics
In speech, sincerity guides the man of Tao,
and as a leader, he is just.
In management, competence is his aim,
and he ensures the pacing is correct.
- 8. The Way Of Water
In taka je pot Taa.
- O Tau: Besedo Tao (Dao) se običajno prevaja kot “pot”, “pot narave”, “pot in red vesolja”, izhaja pa iz kitajskega jezika.
- O Taoizmu: Taoizem predstavlja skupek medsebojno povezanih kitajskih filozofskih in verskih tradicij in pristopov. Tao ni religija niti verstvo, Taoizem je način življenja, princip gibanja, ki uči, da je najbolj modra pot “dejanje brez napora”, “smer najmanjšega upora” oz. tradicionalno “Wu-Wei” - uskladitev osebne volje z naravno harmonijo in redom narave. To je predstavljeno s simbolom Taijitu oz. Yin-Yang simbolom po domače.
- O Tao Te Chingu: Tao Te Ching (Tao and its Virtue) je Kitajski klasični tekst, glede na izročilo je bil napisan v 6. stoletju p.n.š., napisal pa ga naj bi g. Lao-Tzu oz. “Stari Mojster”. Tao Te Ching je eden izmed temeljnih in bolj pomembnih tekstov v Taoistični kulturi. Sestavljen je iz 81 “pesmi” oz. “sekcij”, direktno pa naj bi bil povezan s starodavno veščino “I-Chinga”. Debate o pravem avtorju oz. avtorjih še trajajo, pravtako ni še potrjen datum izvora. Tao Te Ching, uporabljen v tem sestavku, je prevedel Stan Rosenthal v l. 1984.
The truth is not always beautiful,
nor beautiful words the truth.Those who have virtue,
have no need of argument for its own sake,
for they know that argument is of no avail.The way of the sage is pointed
but does not harm.- 81. Manifesting Simplicity
A z Reiki-jem se še ukvarjaš?
10.01.2008
Zadnjič (3.1.) je kolega/prijatelj dobil prvega otroka - hčerko in povabljeni smo bili na malo žurko, da ga mal zalijemo. Dogajalo se je v vasi, kjer sem živel celo svojo mladost, tako, da sem videl en kup starih znancev, s katerimi se nismo videli že leta.
Med njimi je bila tudi njegova sestra, ki me je vprašala: “Ti, a ti še kej Reiki delaš (članek o Reikiju mogoče enkrat drugič)?” Kar zgleda kot čisto navadno vprašanje, mi je dalo ful za mislit v naslednjih dneh…
V mojih najstniških letih (in naprej) je bil v širši druščini pravi Reiki-Boom. Začelo se je z iniciacijo dveh (ali treh, ne vem več) prijateljev v 1. stopnjo Reiki-ja, za njimi je šel še en bataljon ljudi (v Sežano k g. Cigale Edmondu), med katerimi sem bil tudi jaz. Sčasoma se nas je nabralo kar nekaj reikistov, začeli smo delati skupne seanse, namenske meditacije, 24-urne meditacije (na katere so Krišnovci prinašali svojo hrano :) ), ustanovili smo Društvo za Razvoj Zavesti, v okviru katerega se je vse to tudi dogajalo (seanse, meditacije, iniciacije).
Za veliko večino teh ljudi in (predvsem) tudi zame je bilo to obdobje treznjenja in prizemljevanja v življenju, postavljanja temeljev osebnosti in obdobje sestavljanja/obnavljanja “sebe” po “grajskem” življenju, nespidiranem življenju na rave partijih, tripanjih in podobnih raziskovanjih.
Nagibanje k duhovnosti oz. bolj svetlobno-duhovno-filizofski definiciji življenja je bilo na mestu. Vse knjige o Zenu, Tao principih, Budizmu, Anandi, Yoganandi, Sri Babaji-ju, Sai Babi, Ezoteriki, Simbolizmu, Lightworker oz. the Group v živo, Crimson Circle in Tobias, Kryon, Maitreja, knjige Barbare Brennan in Atlantida - vse to je pustilo en ogromen vtis. Še najbolj pa nekaj sto ur Reikija v praksi, desetine iniciacij, vodenje tečajev za mlade in stare (Reiki I. in II.) in kasneje še nekaj sto ur dela z Eternal Light sistemom zdravljenja (pod vodstvom Shimare) - vodene delavnice, delo na sebi in drugih. To te spremeni, odpre nove poglede na stvar, na človeka in njegove “probleme” in bolezni.
No, sčasoma sem se nehal ukvarjati z Reikijem, najprej na drugih, malo kasneje še na sebi, tudi vse knjige in vsa ta teorija je počasi šla, delno ker ni bilo časa, delno ker ni bilo več interesa niti potrebe. Smisel tega je, da pobereš kar rabiš zase oz. kar “zavibrira s tabo”, to osvojiš in spraviš v vsakodnevno rabo. Vse ostalo je balast, nepotrebni podatki, ki te obremenjujejo - kar ne moreš živeti ni vredno, da se s tem obremenjuješ. Zvadiš, probaš, če ne gre oz. če ni zate - pustiš in greš naprej. Simple as that.
Od vseh teh duhovnih praks in filozofskega/življenjskega ozadja je sedaj ostal samo še vegetarijanski način prehranjevanja in kakšna orto debata s kakim kolegom in Tanjo. Tako mi “vegi-style” danes predstavlja in pomeni vso to opravljeno delo v teh letih (obdobje približno 10 let nazaj do danes), zavzemanje za boljši, bolj poln način življenja, poglobljeno razumevanje človeka, drugačno razumevanje t.i. bolezni, vsakodnevno izpolnjen način bivanja in ozaveščanje na zavestno zavedanje. Constant awareness. Vegetarijanski način prehranjevanja ni to, da človek ne je mesa, rib, jajc, mleka, ipd - vegetarijanstvo je način življenja, je način razumevanja samega sebe, izraz humanosti in prilagajanja. Zato večina “vegijev” tudi ne mara vprašanja v smislu “dej mi povej na hitr zakva ne ješ mesa”. Ni tako preprosto.
In, da se vrnem na začetek - na vprašanje, če še kaj delam Reiki, sem seveda odgovoril, da ne, ampak, da živim pa tako, kot da bi ga. Reiki je bila le ena vmesna postaja, en korak v razumevanju in odraščanju. Še vedno pa ne jem mesa. :)
lp, Dejan
