Game Over
22.10.2008
Takole. Glede na mojo nezainteresiranost za člankarsko izražanje, preveč drugih interesov oz. preveliko količino stvari, ki me zanimajo ter posledično pomanjkanje časa in volje za vse ostalo se s tole objavo zaključuje tale t.i. blog. Verjetno bom še kdaj kje kaj napisal,… but that’s another story.
Vsem vam in skrivnostnemu bralcu iz Kisovca (ja ja, Google Analytics vse pove), ki ste brali Trolly-jev blog se pa lepo zahvaljujem za zanimanje.
Držte se in uživajte!
(post bo ostal objavljen še par tednov, potem pa bom zbrisal cel blog)
Selitev je uspela. S 1. aprilom sva s Tanjo prevzela ključe novega bivališča na Trati. Po parih dneh prenašanja robe sem ter tja in gor in dol po stopnicah nas je v soboto 5.4. čakala še poroka Tanjine sestre. Poroka na gradu, “žurka” pa na Sv.Andreju. (z narodno-(ne)zabavno glasbo oz. pravo malo slovensko veselico, kar je bil tudi vzrok mojega tičanja nekje zunaj, zamude na večerjo, pitja piva za pivom in vdihavanja neke opojne smole vse do predčasnega odhoda s taksijem).
No, pa recimo da je poroka uspela. Samo, da se zabavajo, jaz sem bil itak samo balast, partner nevestinega sorodnika. Sem se pa na poroki dokončno odločil, da se po skoraj petih letih ne-striženja ostrižem na kratko. Velik dogodek v mojem življenju, zares velik dogodek. To sem naredil prej že dvakrat - najprej iz klasičnih dolgih las na kratke (rave scena), potem iz relativno dolgih dread-ov na čisto kratke (svinjarija po poletnem terenskem delu :D), potem pa še enkrat puščanje dolgih las,… No, in ta zadnji komplet je zdaj šel. V koš. Za smeti. Ni več. Čustveno, ful čustveno, na trenutke mi je bilo celo malo hudo za čupo, ampak je kul. Mal spremembe more bit.
Trenutno ni še interneta v stanovanju, ker je nekaj narobe z inštalacijo - dovodni UTP kabel je nekako štukan skupaj s telefonskim, kar naprej vodi na 30 let staro okroglo telefonsko vtičnico (na katero je potem direktno zvezan telefonski kabel, ki pelje do modema) - zbrka v glavnem. Treba je prevezat tako, da bo v redu. Sam na pol ne upam, na pol nočem znat - zadeva je v delu, v glavnem.
In, ker ni interneta se je treba obrnit na druge načine zabavanja v samotnih uricah - (spet) sem si naložil Richard Burns Rally (pomoje že petič v 5 letih), postavil nekaj solidnih časov (zaenkrat na tipkovnici). Špil me fascinira vedno znova. To ni tista klasična arkadna dirkačina v smislu Colin McRae rejlijev, ampak simulacija dirkanja med drevesi. Na začetku si itak več ob cesti kot na njej, ko pa zadevo pogruntaš pa postane pravi užitek. . . 200km/h na ozkem, razmočenem in blatnem japonskem makadamu med drevesi na obeh straneh. . . ma ja, probajte v glavnem. . . (Med drugim sem probal tudi špil Sins of a Solar Empire - vesoljska strateška zadeva - hudo hudo dobr, za tiste ki cenijo ta žanr iger. . . Upam, da bo kmalu kaj več časa za resno zaplavanje po vesolju te igre. Po večkratnem preigravanju igre Nexus: The Jupiter Incident sem kar nekaj časa iskal soliden špil z vesoljsko tematiko, in SOASE je zares soliden špil).
Poleg vsega zgoraj napisanega, (2.) dejstva, da nimam še dnarja (plača se čaka) za registracijo avta (ki je potekla 10.4.), pralni stroj in ostala podobna nujna zla, (3.) da se je počasi treba spravit naredit novo Lilavila.com stran z integriranim blogom in novim designom (v planu je Textpattern), (->) ni pa drugače nič novega. Aha, v palec leve roke me je ugriznu Tanjin maček Jeti, ko sem ga hotel spakirat v mačjo kišto za transport. . . Divji maček (mački sploh niso domače živali, to so čiste zveri, samo da so mal manjši - ne maram jih v glavnem - ne samo Jetija - nobenih mačkov).
lp, Dejan
Selitev . . .
19.03.2008
Ja, končno je padla odločitev o selitvi, ki se jo prelaga že dve leti. . . !
Ko sva se s Tanjo (lilavila.com) vselila v Podlubniku, sva rekla, da bova itak takoj šla naprej, “na svoje”… Tako sva imela stvari v škatlah na tleh še par mesecev - gradbišče, v glavnem. Z meseci se je stvar malo znormalizirala, prišla je pisalna miza in ostale “potrebne ” stvari…
Vseeno pa ni bilo to pravo bivališče za naju - zraven sta kot sostanovalca živela še Tanjina sestra in njen t.i. tip, tako da smo vsak imeli svojo sobo, skupno kuhinjo in praktično neuporabljano dnevno sobo. . . Sicer nič kritičnega, ampak vedno se zaletavaš v nekoga, punksi ne marajo trance muzke, … - nekaj vedno moti.
Tako, da sva se odločila se odselit. Na hitro. Pregledala sva oglase in našla eno stanovanje na drugem koncu Škofje Loke, par dni za tem sva ga šla pogledat, včeraj je bila položena varščina, 1.4. pa je datum selitve (ne, to ni prvoaprilska šala). Žurka. To mi deli. Greva na svoje, brez kakršnihkoli intruderjev, nenapovedanih obiskov raznih mater in “prijateljevih prijateljev”…
Novim dogodivščinam naproti :)
Padajoči meni v Gmailu se je vrnil
1.03.2008
Včeraj sem napisal, da je izginil padajoči meni v Gmailu. No, že včeraj zvečer pa so bil želje o vrnitvi menija uslišane. . . Sedaj je bližnjica oz. link za Readerja zgoraj levo z ostalimi potrebnimi bližnjicami, medtem, ko je bil prej samo v padajočem meniju (in hitrih zaznamkih v FF). Za razjasnitev situacije prilagam sliko. Hvala, stric Google. . .
Why, Oh Why ?? [humour]
29.02.2008
Danes prejeto na mail via en-kolega. . . stare fore, ampak še aktualne, nekatere celo smešne. . .
Why, oh why?
Why is it that people say they “slept like a baby” when babies wake up like every two hours?
Why do people pay to go up tall buildings and then put money in binoculars to look at things on the ground?
What do you do if you discover an endangered animal that eats only endangered plants?
Why do doctors leave the room while you change? They’re going to see you naked anyway.
Revija Joker [čtivo moje mladosti]
17.02.2008
Prav tako kot vsak mesec, sem tudi februarja kupil Jokerja. Številko 175. Tega z naslovnico, na kateri je fotka obgrizenega jabolka. Jokerja kupujem in berem že skoraj 10 let, še iz srednješolskih časov, ko nam ga ja predstavil sošolec - t.i. Sumo. Na začetku je bila to pač še ena igričarsko/računalniška revija, z leti pa je navdušenje preraslo v močno pričakovanje tistega 15. v mesecu, ko revija izide.
Poleg tega, da imajo te tipi (in ženske) za moje pojme sanjsko službo, so v tem še hudičevo dobri. Od vedno hudih naslovnic z večnivojskimi subliminalnimi sporočili (Joker 171, oktober 07, beri uvodnik!), do izčrpnih poročil s sejmov, dogodkov in raznih drugih srečanj… Da o igrah sploh ne govorimo - navsezadnje je revija o računalniških igrah.
V tej številki mi je najbolj dogajala tema o Mac-ih, ki jo je spisal Retro. Mogoče zato, ker se sam zadnje čase malo spogledujem z Applovimi stvaritvami (na pol v strahu na pol v pričakovanju), mogoče zato, ker se tudi sam navdušujem nad Microsoftovimi izdelki podobno kot Retro (in starodobniki - C64 in njegovo piskanje med nalaganjem špila) predvsem pa zato, ker je bila to prva predstavitev Macov in njihovega operacijskega sistema, ki zna povedati še kaj drugego kot “Apple je zakon, kup’te Appla”. Imel sem pomisleke glede tega, da ne bi mogel več odpirati svojega računalnika in poljubno menjati komponente, pomisleke glede ponovnega “na novo” učenja operacijskega sistema - skoraj 15 let ukvarjanja z Windowsi ti pride nekam globoko v podzavest, navijanje računalnika, ipd… Mogoče pa človek tega res ne potrebuje več, če ima Mac-a?? Ko bom kupil Mac-a, vam/ti pripisujem delno zaslugo za prehod.
V glavnem - če bi JCT pisali o zadnjih dogodkih v Vrhu nad Rovtami, bi verjetno vseeno kupil revijo, tudi za 20€, samo zato, ker jo pišejo ljudje, kot so. Zaradi njihovega načina izražanja, ki vzpodbuja konstruktivno in kritično razmišljanje, zaradi nadsposobnsti uporabe slovenskega jezika v vsej svoji lepoti, zaradi uvodnikov in zdrave NageBabeTM. Samo za podporo ljudem, ki ga mesečno pišejo (in zarad stripa).
Ah, vedno boš v mojem srcu dragi Joker.
